DELOVNO PRAVO
Delovno pravo je pravna veja, ki ureja razmerja med delodajalci in delavci ter določa njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti v okviru delovnega razmerja. Glavni cilj delovnega prava je zagotoviti poštene, pravične in urejene delovne pogoje ter varstvo pravic delavcev. V okviru delovnega prava se obravnavajo različna področja, kot so zaposlovanje, delovni čas, plače, dopusti, varnost in zdravje pri delu, odpovedi pogodb o zaposlitvi, , enake možnosti pri delu, mobing, diskriminacija in še veliko več. Delovno pravo prav tako določa postopke za reševanje sporov med delavci in delodajalci. V Sloveniji je delovno pravo predvsem urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki vsebuje ključna pravila in določbe glede delovnih razmerij, medsebojnih pravic in obveznosti delavcev ter delodajalcev. Poleg tega obstajajo tudi drugi predpisi, ki urejajo določena področja delovnega prava, kot so Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), podzakonski akti in kolektivne pogodbe, ki dodatno dopolnjujejo in natančneje urejajo delovna razmerja.
- Kaj storiti v primeru mobinga ali nadlegovanja na delovnem mestu?
V primeru mobinga ali nadlegovanja na delovnem mestu je pomembno, da delavec ukrepa čim prej. Priporočljivo je, da delavec o mobingu ali nadlegovanju obvesti delodajalca ter ga pozove k ukrepanju za preprečitev nadaljnjih kršitev. V primeru, da delodajalec ne ukrepa ustrezno, lahko delavec sproži pravne postopke za zaščito svojih pravic, kot tudi lahko zahteva izplačilo odškodnine za pretrpljeno škodo.
- Ali mi pripada dodatek za delovno dobo in kako se izračuna?
Da, delavcu pripada dodatek za delovno dobo. Dodatek za delovno dobo se običajno izračuna kot določen odstotek od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.
- Kako poteka izplačilo regresa za letni dopust in kakšne so moje pravice glede tega?
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Če delodajalec delavcu ne izplača regresa, lahko delavec zahteva plačilo pred pristojnim delovnim sodiščem.
- Ali lahko delodajalec zniža mojo plačo brez mojega soglasja?
Delodajalec ne more enostranski znižati plače, temveč mora z delavcem skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki pa je delavec ni dolžan skleniti.
- Ali lahko delodajalec zahteva od mene, da opravljam delo zunaj delovnega časa?
Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo:
– v primerih izjemoma povečanega obsega dela,
– če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
– če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
– če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
– v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni možno odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.
- Kaj so moje pravice in dolžnosti glede plačila nadur?
Delavec je upravičen do plačila za nadurno delo, vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.
- Ali lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in pod kakšnimi pogoji?
Delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, in sicer v zakonski predvidenih primerih. Izredna odpoved pogodbe pomeni, da pogodba o zaposlitvi preneha brez odpovednega roka. Ima pa delavec pravico izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpodbijati pred delovnim sodiščem.
- Ali lahko zahtevam denarno nadomestilo v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?
Da, v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca lahko delavec zahteva denarno nadomestilo. Delavec ima v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravico do izplačila nadomestila plače in drugih denarnih prejemkov, ki bi jih prejel, če delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo. Če delavec ne zahteva reintegracije na delovno mesto, temveč prenehanje delovnega razmerja, lahko zahteva denarno nadomestilo. Če pa je delavec zaradi nezakonite izredne odpovedi utrpel tudi škodo, pa lahko vloži tudi tožbo za izplačilo odškodnine.
- Kaj so moje pravice v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi?
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ima delavec v roku 30 dni od prejema odpovedi pravico s tožbo pred delovnim sodiščem izpodbijati odpoved pogodbe o zaposlitvi in zahtevati vrnitev na delovno mesto ali pa zahtevati, da sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi in razvezo pogodbe o zaposlitvi s sodno odločbo, s čimer je delavec upravičen tudi do denarnega nadomestila. Pomembno je, da delavec v primeru nezakonite odpovedi hitro poišče pravno pomoč in ustrezno ukrepa za zaščito svojih pravic.
Odvetniška pisarna Vozel 