POGOSTA VPRAŠANJA S PODROČJA CIVILNEGA PRAVA

CIVILNO PRAVO

Civilno pravo je pravna veja, ki ureja pravna razmerja med posamezniki in drugimi zasebnimi subjekti. Glavni cilj civilnega prava je zagotoviti pravno varstvo pravic posameznikov ter urejati njihove medsebojne odnose. To vključuje širok spekter področij, kot so pogodbeno pravo, stvarno pravo, družinsko pravo, dedno pravo, odškodninsko pravo in še več. Civilno pravo vključuje tudi pravna pravila in postopke za reševanje sporov med posamezniki, kot so sodni postopki, mediacija in arbitraža. V Sloveniji je civilno pravo predvsem urejeno v Obligacijskem zakoniku (OZ), Stvarnopravnem zakoniku (SPZ), Zakonu o dedovanju (ZD), Družinskem zakoniku (DZ) in drugih zakonih ter predpisih. Glavni cilj civilnega prava je zagotoviti pravično in učinkovito reševanje sporov ter varstvo pravic posameznikov v skladu s temeljnimi načeli pravne države, kot so enakost pred zakonom, pravna varnost, varstvo človekovih pravic, ustavnost in zakonitost, pravičnost in sorazmernost.

ODŠKODNINSKO PRAVO

Odškodninsko pravo je področje prava, ki ureja odškodninske zahtevke in odgovornost za povzročeno škodo. Gre za področje civilnega prava, ki določa pravice in obveznosti strank v primeru, ko ena stranka zaradi dejanja ali opustitve druge stranke utrpi škodo. Namen odškodninskega prava je omogočiti prizadetim osebam, da prejmejo denarno ali drugo nadomestilo za povzročeno škodo, s čimer se zagotavlja pravična kompenzacija za nastalo škodo. Odškodninsko pravo vključuje pravila o vzrokih odgovornosti, merilih za določanje višine odškodnine, postopkih za uveljavljanje zahtevkov in druge pomembne vidike, ki se nanašajo na odškodninske zahtevke.

  • Kako dokazati krivdo in odgovornost v primeru prometne nesreče?

V primeru prometne nesreče je pomembno zbrati dokaze, kot so policijski zapisnik, fotografije kraja nesreče, medicinska dokumentacija o poškodbah, izjave prič in morebitne izjave o odgovornosti drugega udeleženca v prometni nesreči. S pravno pomočjo lahko dokažete krivdo in odgovornost ter uveljavite odškodnino za svoje poškodbe.

  • Ali lahko zahtevam odškodnino za škodo zaradi izgube premoženja v prometni nesreči?

Da, v primeru izgube premoženja v prometni nesreči imate pravico do odškodnine za izgubo premoženja, kot je materialna škoda na vozilu, izgubljeni dohodek zaradi poškodb, stroški zdravljenja, nege in pomoči, morebitne stroške popravil in nadomestnega vozila, idr. Za uveljavljanje odškodnine se posvetujte z odvetnikom, ki vam bo pomagal pri uveljavljanju vaših pravic.

  • Ali lahko zahtevam odškodnino za psihične posledice po prometni nesreči? 

Da, imate pravico do odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, duševne bolečine zaradi zmanjšanih življenjskih aktivnosti, duševne bolečine zaradi strahu, duševne bolečine zaradi skaženosti, idr. 

  • Ali imam pravico do odškodnine v primeru poškodbe na delovnem mestu?

Da, v primeru poškodbe na delovnem mestu imate pravico do odškodnine od delodajalca po splošnih pravilih civilnega prava. Za uveljavljanje odškodnine se posvetujte z odvetnikom, ki vam bo pomagal pri pravnih postopkih.

  • Kaj storiti v primeru poškodbe zaradi nevarnih razmer na delovnem mestu? 

V primeru poškodbe zaradi nevarnih razmer na delovnem mestu je pomembno takoj obvestiti delodajalca, dokumentirati nevarne pogoje, fotografirati poškodbe ter pridobiti medicinsko dokumentacijo o poškodbah. Pravni strokovnjak vam lahko pomaga pri uveljavljanju odškodnine od delodajalca za vaše poškodbe.

  • Kaj storiti v primeru poškodbe zaradi padca na poledeneli površini na javnem mestu?

V primeru poškodbe zaradi padca na poledeneli površini je pomembno zbrati dokaze, kot so fotografije kraja nesreče, medicinska dokumentacija o poškodbah, izjave prič in morebitne izjave o odgovornosti lastnika ali upravljavca površine. S pravno pomočjo lahko dokažete krivdo in odgovornost ter uveljavite odškodnino za svoje poškodbe.

  • Ali lahko zahtevam odškodnino za poškodbo zaradi padca na stopnicah v trgovini? 

Da, v primeru poškodbe zaradi padca na stopnicah v trgovini imate pravico do odškodnine od lastnika trgovine ali upravitelja, če je nezgoda posledica malomarnosti ali nepazljivosti pri zagotavljanju varnosti. Za uveljavljanje odškodnine se posvetujte z odvetnikom, ki vam bo pomagal pri pravnih postopkih.

  • Ali lahko zahtevam odškodnino za poškodbo zaradi padca po mokrih tleh v trgovini? 

Da, v primeru poškodbe zaradi padca po mokrem tleh v trgovini imate pravico do odškodnine od lastnika trgovine ali upravitelja, če je nezgoda posledica njihove malomarnosti ali nepazljivosti pri zagotavljanju varnosti. Za uveljavljanje odškodnine se posvetujte z odvetnikom, ki vam bo pomagal pri pravnih postopkih.

  • Ali lahko zahtevam odškodnino za poškodbo zaradi napake v zdravstveni oskrbi?

Da, v primeru poškodbe zaradi napake v zdravstveni oskrbi imate pravico do odškodnine od zdravstvene ustanove ali zdravstvenega delavca, če je nezgoda posledica malomarnosti ali napake pri zdravljenju. Za uveljavljanje odškodnine se posvetujte z odvetnikom, ki vam bo pomagal pri pravnih postopkih.

  • Kako se lahko pravno zavarujem v primeru poškodbe zaradi napada psa? 

V primeru poškodbe zaradi napada psa je pomembno zbrati dokaze, kot so medicinska dokumentacija o poškodbah, izjave prič, fotografije poškodb in podatki o lastniku psa. S pravno pomočjo lahko uveljavite odškodnino od lastnika psa za vaše poškodbe in trpljenje. Za uveljavljanje odškodnine se posvetujte z odvetnikom, ki vam bo pomagal pri pravnih postopkih.

ZAVAROVALNO PRAVO

Zavarovalno pravo je področje prava, ki ureja razmerja med zavarovalnicami in zavarovanci ter določa pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi s sklenitvijo, izvajanjem in prenehanjem zavarovalnih pogodb. Področje zavarovalnega prava obsega različne vidike, vključno s pravili za sklenitev zavarovalne pogodbe, določanjem obsega zavarovalnega kritja, obveznostmi zavarovalnice v primeru škode, postopki za uveljavljanje zavarovalnih zahtevkov ter druga pravna vprašanja, ki se nanašajo na zavarovalništvo.

  • Kaj je zavarovalna premija in kako se določa? 

Zavarovalna premija je plačilo, ki ga zavarovanec redno plačuje zavarovalnici za kritje tveganja. Višina premije je odvisna od različnih dejavnikov, kot so vrsta zavarovanja, zavarovalna vsota, obseg zavarovanja, starost zavarovanca, njegovo zdravstveno stanje, pretekli zavarovalni primeri itd.

  • Kaj je zavarovalna vsota in kako vpliva na višino zavarovalne premije? 

Zavarovalna vsota je višina, do katere zavarovalnica krije škodo v primeru zavarovalnega primera. Višina zavarovalne premije je odvisna od višine zavarovalne vsote, pri čemer večja zavarovalna vsota običajno pomeni višjo premijo.

  • Kako preveriti, ali je zavarovalna pogodba skladna z zakonodajo? 

Skladnost zavarovalne pogodbe z zakonodajo je treba preveriti z natančnim pregledom vseh določil zavarovalne pogodbe, vključno s splošnimi pogoji, v primerjavi z relevantnimi zakonskimi predpisi. Pravni strokovnjak za zavarovalno pravo vam lahko pomaga pri tem pregledu in oceni, ali je pogodba skladna z zakonodajo.

  • Kakšne so obveznosti zavarovalnice do zavarovanca v primeru škodnega primera?

Zavarovalnica ima v primeru škodnega primera obveznost izplačila zavarovalnine zavarovancu v skladu z določili zavarovalne pogodbe. 

  • Kako dokazati upravičenost do izplačila zavarovalnine v primeru zavarovalnega primera? 

Upravičenost do izplačila zavarovalnine v primeru zavarovalnega primera je treba dokazati z ustreznimi dokumenti in dokazi, kot so policijski zapisnik, medicinska dokumentacija o poškodbah, fotografije kraja nesreče itd. Pravni strokovnjak vam lahko pomaga pri zbiranju in predstavitvi teh dokazov.

  • Kaj narediti v primeru, ko se zavarovalnica ne odziva na zahtevek za izplačilo zavarovalnine? 

V primeru, ko se zavarovalnica ne odziva na zahtevek za izplačilo odškodnine, je priporočljivo vztrajati pri komunikaciji s zavarovalnico in po potrebi vložiti pritožbo. Če se težava ne reši, je mogoče sprožiti sodni postopek proti zavarovalnici.

  • Kakšne so pravice zavarovanca v primeru nesoglasij s strani zavarovalnice glede izplačila zavarovalnine? 

V primeru nesoglasij s strani zavarovalnice glede izplačila zavarovalnine ima zavarovanec pravico do uveljavljanja svojih pravic po zavarovalni pogodbi. To vključuje pravico do pritožbe, vložitve tožbe ali drugih pravnih sredstev za uveljavljanje svojih pravic.

  • Kaj storiti v primeru zavrnitve izplačila odškodnine s strani zavarovalnice? 

V primeru zavrnitve izplačila odškodnine s strani zavarovalnice je priporočljivo najprej preveriti razloge za zavrnitev. Če menite, da je zavrnitev neupravičena, lahko vložite pritožbo pri zavarovalnici ali pa poiščete pravno pomoč pri strokovnjaku za zavarovalno pravo.

  • Kakšne so možnosti, če zavarovalnica ne izplača obljubljene odškodnine? 

Če zavarovalnica ne izplača obljubljene odškodnine, lahko zavarovanec sproži pravne postopke proti zavarovalnici. To vključuje vložitev pritožbe pri zavarovalnici, kasneje tožbe na sodišče, ki bo presojalo utemeljenost zahtevka za izplačilo odškodnine.

  • Ali je mogoče v primeru zavarovalne škode sprožiti sodni postopek proti zavarovalnici? 

Da, v primeru nesoglasja med zavarovalcem in zavarovalnico glede izplačila odškodnine je mogoče sprožiti sodni postopek proti zavarovalnici. Sodno pot lahko sproži zavarovanec ali pa zanj odvetnik za zavarovalno pravo.

POGODBENO PRAVO

Pogodbeno pravo obravnava pravna razmerja, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb (ustnih, pisnih, konkludentnih) med strankami. To vključuje sklenitev, izvajanje, spremembo in prenehanje pogodb ter pravice in obveznosti strank v teh razmerjih.

  • Kaj je prodajna pogodba? 

Prodajna pogodba je vrsta pogodbe, s katero se prodajalec zaveže, da bo prenesel lastninsko pravico na kupca na določeno stvar ali premoženje v zameno za plačilo dogovorjenega zneska denarja. Gre za eno najpogostejših vrst pogodb v poslovnem svetu, saj se sklepa ob nakupu različnih dobrin ali storitev.

  • Kaj je najemna pogodba? 

Najemna pogodba je vrsta pogodbe, s katerim lastnik premoženja (najemodajalec) dovoli drugi osebi (najemniku), da uporablja njegovo lastnino, kot je stanovanje, poslovni prostor, vozilo ali drugo premoženje, za določeno obdobje v zameno za plačilo najemnine.

  • Kaj je podjemna pogodba?

Podjemna pogodba je pravni dokument, s katerim se ena stranka (podjemnik) zaveže, da bo za plačilo opravila določeno delo ali storitev za drugo stranko (naročnik), običajno na podlagi predhodno dogovorjenega obsega dela, rokov in plačila.

  • Kaj je sponzorska pogodba? 

Sponzorska pogodba je pravni dokument, sklenjen med sponzorjem (ponavadi podjetjem) in sponzorirano osebo, skupino ali dogodkom, s katerim se sponzor zaveže zagotoviti finančna sredstva ali druge koristi v zameno za promocijo svoje blagovne znamke ali izdelkov.

  • Kako poteka sklenitev pogodbe in kaj so njene osnovne sestavine?

Sklenitev pogodbe zahteva določene korake, kot so ponudba, sprejem ponudbe in izmenjava soglasnih volj. Osnovne sestavine pogodbe so določitev predmeta pogodbe, določitev cene ali plačila ter druge pomembne določbe, ki urejajo pravice in obveznosti strank.

  • Kaj so pogodbene kazni in kako se uporabljajo v praksi? 

Pogodbene kazni so sankcija, ki je določena v pogodbi in se nanaša na primer, ko ena stranka ne izpolni svojih obveznosti. Namen pogodbenih kazni je spodbuditi stranke k izpolnitvi pogodbenih obveznosti ter zagotoviti nadomestilo za morebitno škodo. 

  • Kako poteka reševanje sporov med strankami v primeru, če se ne strinjajo glede vsebine pogodbe? 

Reševanje sporov med strankami v primeru nesoglasij glede vsebine pogodbe lahko poteka na več načinov, vključno s pogajanji, posredovanjem tretje strani ali sprožitvijo sodnega postopka. Pomembno je, da se stranke poskušajo najprej sporazumeti o rešitvi sporov na mirni način, v primeru nesoglasij pa lahko posežejo po pravnih sredstvih.

  • Kako se pravno varujem v primeru, če druga stranka ne izpolni svojih obveznosti po sklenjeni pogodbi? 

V primeru kršitve pogodbe lahko ukrepate v skladu z določili obligacijskega prava. Lahko zahtevate izpolnitev pogodbe, odškodnino za nastalo škodo ali prekinete pogodbo ter zahtevate povračilo škode. Pomembno je, da o kršitvi pravočasno obvestite drugo stranko in izpolnite druge zahteve, ki jih predpisuje zakonodaja.

  • Ali lahko zahtevam povračilo škode v primeru neizpolnitve pogodbe s strani druge stranke?

Da, v primeru neizpolnitve pogodbe s strani druge stranke imate pravico do zahtevanja povračila škode. Pomembno je, da dokažete, da je druga stranka kršila pogodbo in da je zaradi tega nastala škoda. 

  • Ali lahko spremenim že sklenjeno pogodbo in pod kakšnimi pogoji? 

Sprememba že sklenjene pogodbe je možna, vendar zahteva soglasje obeh strank in skladnost s pravili, ki urejajo spremembo pogodbe. Pomembno je, da se spremembe zapišejo v pisni obliki in da so jasno opredeljene, da se izognemo morebitnim nesporazumom ali sporom v prihodnosti.

  • Ali lahko pogodbo odpovem brez razloga?

Da, če to dopušča sama pogodba ali relevantna zakonodaja, zaradi česar se pred odpovedjo pogodbe prej posvetujte z odvetnikom za pogodbeno pravo.

  • Ali lahko odpovem pogodbo v primeru, če je bila sklenjena pod prisilo ali zavajanjem? 

Da, v primeru, če je bila pogodba sklenjena pod prisilo ali zavajanjem, jo lahko razveljavite. Vendar pa morate dokazati, da so bili pogoji za sklenitev pogodbe neveljavni in da ste bili prisiljeni ali zavedeni v sklenitev pogodbe. Razveljavitev pogodbe lahko zahtevate na sodišču.

  • Kako potekajo postopki izterjave dolgov v Sloveniji? 

Postopki izterjave dolgov so praviloma urejeni v skladu s pravili pravdnega postopka in izvršilnega postopka. Najprej se poskuša doseči izvensodna izterjava, nato pa se lahko sproži sodni postopek. V primeru neprostovoljnega plačila dolga, se izterjava dolgov izvede z izvršbo na premoženje dolžnika.

  • Kakšne so moje pravice v primeru, da izdelki, ki sem jih kupil, niso ustrezali pogodbenim pogojem? 

V primeru, da kupljeni izdelki ne ustrezajo pogodbenim pogojem, imate kot kupec pravico do zahtevka iz naslova odgovornosti za stvarne napake, kot je zamenjava izdelka ali povračila kupnina, ali pa zahtevka iz naslova garancije. Pomembno je, da reklamacijo vložite v zakonsko določenem roku in v skladu s predpisi, ki urejajo pravice potrošnikov.

  • Kakšne so pravice potrošnika v primeru, če izdelek ne deluje kot je bilo obljubljeno?

Potrošnik ima pravico do uveljavljanja garancije ali zahtevka iz naslova odgovornosti za stvarne napake v primeru, če izdelek ne deluje kot je bilo dogovorjeno, če ima napako ali nima dogovorjenih lastnosti. Prodajalec je odgovoren za popravilo izdelka, zamenjavo ali povračilo kupnine v skladu z veljavno zakonodajo ali garancijskimi pogoji.

  • Kakšne so pravice potrošnika v primeru, če izdelek ne ustreza opisu ali fotografijam na spletu? 

Potrošnik ima pravico do zahtevka iz naslova odgovornosti za stvarne napake ali uveljavljanja garancije v primeru, če izdelek ne ustreza opisu ali fotografijam na spletu. Prodajalec je odgovoren za napake na izdelku ter za zagotovitev ustreznega popravila, zamenjave ali povračila kupnine, v skladu s predpisi o varstvu potrošnikov.

  • Kako poteka postopek uveljavljanja garancije na kupljeni izdelek? 

Postopek uveljavljanja garancije na kupljeni izdelek je odvisen od pogojev, ki jih določa garancijski list in veljavna zakonodaja. Običajno je potrebno reklamacijo oddati na prodajnem mestu ali pri pooblaščenem servisu ter predložiti dokazilo o nakupu. Prodajalec ima nato določen rok za odpravo napake ali zamenjavo izdelka.

  • Kakšne so moje pravice v primeru, če je izvajalec gradbenih del kršil pogodbene obveznosti?

V primeru kršitve pogodbenih obveznosti s strani izvajalca gradbenih del imate pravico do zahtevanja izpolnitve pogodbe. Prav tako lahko zahtevate odškodnino za nastalo škodo, vključno s popravilom pomanjkljivosti ali nadomestno gradnjo.

  • Kakšne so pravice najemnika stanovanja v primeru, če lastnik ne izpolni svojih obveznosti iz najemne pogodbe? 

Najemnik stanovanja ima pravico do zahtevanja izpolnitve pogodbenih obveznosti s strani lastnika, vključno s popravilom pomanjkljivosti, zagotovitvijo varnega in zdravega bivanja ter drugimi pravicami, ki so določene v najemni pogodbi in zakonodaji. V primeru kršitve pogodbe lahko najemnik sproži postopek za zaščito svojih pravic.

STVARNO PRAVO

Stvarno pravo je področje prava, ki ureja pravna razmerja med ljudmi in stvarmi ter določa pravice in obveznosti posameznikov do stvari. Stvarno pravo vključuje pravila o lastninskih pravicah, pravicah stvarnih bremen, služnostih, posesti, hipoteke in drugih pravnih institutih, ki se nanašajo na upravljanje, razpolaganje in obremenjevanje stvari. Glavni viri stvarnega prava v Sloveniji je Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik, ter drugi zakoni in pravilniki, ki urejajo to področje. Stvarno pravo je bistveno za urejanje lastninskih razmerij, razmejitev lastninske pravice, zavarovanja premoženja ter drugih stvarnih pravic in obveznosti.

  • Kaj je lastninska pravica? 

Lastninska pravica je temeljna pravica, ki posamezniku ali pravni osebi omogoča ekskluzivno uporabo, uživanje in razpolaganje z določeno stvarjo.. Lastninska pravica pomeni najvišjo obliko pravnega gospodarskega obvladovanja stvari, ki jo praviloma opredeljuje zakonodaja. To pomeni, da lastnik lahko prosto uporablja svojo nepremičnino, gradi na njej, jo oddaja v najem, jo proda ali jo zastavi v zavarovanje svojega dolga. Pomembno je poudariti, da lastninska pravica ni absolutna in da jo lahko omejujejo določbe zakona, predpisi o varovanju okolja, prostorski načrti, pogodbe in druge pravne omejitve.

  • Kako lahko pridobim lastninsko pravico na nepremičnini?

Lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobite na več načinov. Najpogostejši način je pridobitev s sklenitvijo pogodbe o prodaji in nakupu nepremičnine med prodajalcem in kupcem. V tem primeru se lastninska pravica prenese na kupca z vpisom v zemljiško knjigo.Pogost način je pridobitev z dedovanjem. Po smrti lastnika nepremičnine se njegova lastninska pravica prenese na dediče v skladu s pravili dedovanja, določenimi v Zakonu o dedovanju. Dedovanje lahko poteka na podlagi oporoke ali zakonske določbe. 

  • Kaj je stvarno breme? 

Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.

  • Kako lahko preverim, ali je nepremičnina obremenjena s hipoteko? 

Preverite lahko v zemljiški knjigi, kjer so vpisane vse obremenitve nepremičnine, vključno s hipoteko. To lahko storite na pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču ali preko spletnega portala eZK.

  • Kako se lahko zaščitim pred nezakonitimi posegi v moje nepremičnine?

Če se soočate z nezakonitimi posegi, kot so nezakonite gradnje ali uporaba vaše nepremičnine brez vašega dovoljenja, je priporočljivo, da se posvetujete z ustrezno pravno strokovno osebo, ki vam bo svetovala o nadaljnjih korakih za zaščito vaših pravic.

  • Kaj je služnost? 

Služnost je pravna obremenitev določene nepremičnine v korist druge nepremičnine, ki ji omogoča določeno uporabo ali prehod preko nje. Na primer, služnost prehoda omogoča lastniku sosednje parcele prehod preko druge parcele do svoje nepremičnine.

  • Kako poteka vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo? 

Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo se izvede na podlagi ustreznega pravnega posla, kot je na primer kupoprodajna pogodba ali darilna pogodba. Postopek vključuje pripravo ustrezne pogodbe, pridobitev potrebnih listin, plačilo davka, ter vlogo za vpis lastninske pravice pri zemljiškoknjižnem sodišču.

DEDNO PRAVO

Dedno pravo je pravna veja, ki ureja prenos premoženja po smrti osebe na dediče ali druge upravičence. Temelji na pravilih, ki določajo, kdo lahko deduje, kakšen je vrstni red dedovanja, kakšni so dedni deleži in kako poteka delitev dediščine. Namen dednega prava je zagotoviti urejen postopek razdelitve premoženja med dediče ter preprečiti morebitne spore med njimi. Dedno pravo vključuje tudi določbe o oporoki, ki omogočajo posamezniku, da vnaprej določi, kako naj se razdeli njegovo premoženje po smrti. Ta pravna veja je pomembna za vsakega posameznika, saj določa, kaj se bo z njegovim premoženjem zgodilo po njegovi smrti in kako si bodo njegovi bližnji razdelili dediščino.

  • Kaj je oporoka?

Oporoka je pisna izjava o volji posameznika (testatorja) glede razpolaganja s svojim premoženjem po smrti. S tem dokumentom lahko posameznik določi, kako naj se razdeli njegovo premoženje med dediče ali druge osebe, kakšne obveznosti naj dediči prevzamejo ter druge pomembne odločitve v zvezi s premoženjem po smrti.

  • Kdaj je oporoka neveljavna?

Oporoka je lahko neveljavna iz več razlogov, med katerimi so: 

Pomanjkanje razpolagalne sposobnosti: oseba, ki piše oporoko, mora imeti ustrezno razpolagalno sposobnost. Če je oseba pri pisanju oporoke bila prizadeta zaradi starosti, duševne bolezni ali druge okoliščine, ki vplivajo na njeno sposobnost razpolaganja, je oporoka lahko neveljavna. 

Pomanjkanje prostovoljnosti: oporoka mora biti izražena prostovoljno, brez prisile ali zvijače ali grožnje. Če je bilo ugotovljeno, da je bila oporoka posledica pritiska ali prisile s strani druge osebe, bo lahko razveljavljena. 

Pomanjkanje jasnosti in razumljivosti: oporoka mora biti jasna, razumljiva in brez dvoumnosti. Če jezik ali izrazi v oporoki povzročajo zmedo ali nejasnosti glede želja oporočitelja, je lahko oporoka neveljavna. 

Nepravilna priprava: oporoka mora biti ustrezno pripravljena in izpolnjevati določene zahteve glede oblike in podpisa. Če oporoka ne izpolnjuje teh zahtev, bo neveljavna.

V primeru dvomov ali spornih situacij je priporočljivo poiskati pravno svetovanje, da se zagotovi, ali je oporoka veljavna ali ne. Pravni strokovnjak lahko oceni okoliščine in poda nasvet glede morebitnih pravnih posledic.

  • Kdo lahko deduje po slovenski zakonodaji? 

Dedujejo lahko zakoniti dediči, to so zakonec, otroci, vnuki, starši, bratje, sestre in drugi sorodniki po zakonu. Prav tako lahko dedujejo tudi druge osebe, ki so kot dediči določene v veljavni oporoki.

  • Kakšna je razlika med zakonitim in oporočnim dedovanjem?

Pri zakonitem dedovanju dediči dedujejo po določbah Zakona o dedovanju, pri čemer temelji na dednih redih. Pri oporočnem dedovanju pa dediči dedujejo na podlagi veljavne oporoke, ki jo je sestavil zapustnik med svojim življenjem.

  • Kako se določi vrstni red dedovanja po zakonu? 

Vrstni red dedovanja je določen v Zakonu o dedovanju (ZD), in sicer z dednimi redi. Po zakonu imajo prednost pri dedovanju bližji sorodniki pred bolj oddaljenimi. Vrstni red dedovanja po zakonu je naslednji:

1. dedni red: potomci zapustnika/posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunaj- zakonski partner.

2. dedni red: zapustnikovi starši/posvojitelji in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre).

3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.

  • Kako poteka postopek dedovanja v primeru, da ni oporoke?

Če zapustnik ni zapustil veljavne oporoke, nastopi zakonito dedovanje skladno z dednimi redi. 

  • Kaj storiti v primeru spora med dediči? 

V primeru sporov med dediči, kot je prikrajšanje nujnega deleža, obseg zapuščine, veljavnost oporoke, je priporočljivo poiskati pravno pomoč pri strokovnjaku za dedno pravo, saj so zahtevki podvrženi zastaralnim rokom.

  • Kaj je dedovanje pod pogoji? 

V posameznih določilih oporoke lahko postavi pogoje ali roke. Nemogoče, nedovoljene in nemoralne pogoje in bremena, kakor tudi za take, ki so nerazumljivi ali sami s seboj v nasprotju, pa se šteje, kakor da jih ni. Če dedič pogoja ne izpolni, dedovanje ne nastopi ali pa izgubi dedno pravico.

  • Kaj se zgodi, če dedič umre med dedovanjem? 

Odvisno od načina dedovanja. Če v oporoki zapustnik ne imenuje substituta, nastopi zakonito dedovanje. Če pa zapustnik tako ali tako ni napravil oporoke, nastopi zakonito dedovanje, pri čemer na mesto umrlega dediča lahko vstopijo njegovi potomci na podlagi vstopne pravice. 

  • Kakšna je vloga sodišča v dednem postopku? 

Sodišče vodi zapuščinski postopek in odloča o vseh vprašanjih, povezanih z dedovanjem, kot so ugotavljanje veljavnosti oporoke, določitev dedičev, delitev zapuščine in reševanje morebitnih sporov med dediči.

  • Ali je mogoče dediščino zavrniti? 

Da, dedič lahko dediščino zavrne in se dedovanju odpove brez navajanja razlogov. 

  • Kaj se zgodi, če dedič ne želi prevzeti dediščine? 

Dedič ima možnost, da se odpove dediščini. Če se dedič odpove dediščini, se njegov dedni delež razdeli med druge dediče. 

  • Kaj se zgodi, če noben dedič ne prevzame dediščine? 

Zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, razen če se takšna zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev.

  • Kako poteka dedovanje, če zapustnik ni imel oporoke in nobenih dedičev? 

Zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije, razen če se takšna zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine brez dedičev.

  • Kaj je izročilna pogodba?

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. 

  • Kaj je pogodba o dosmrtnem preživljanju?

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. 

  • Kaj je pogodba o preužitku?

S pogodbo o preužitku se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil določene dajatve in storitve. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. 

  • Kaj je razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku?

Glavna razlika je v tem, da pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju preživljalec pridobi lastninsko pravico na premoženju šele z nastopom smrti preživljanca, pri pogodbi o preužitku pa preužitkar pridobi lastninsko pravico s sklenitvijo pogodbe o preužitku in z vpisom v zemljiško knjigo.  

DRUŽINSKO PRAVO

Družinsko pravo je pravna veja, ki ureja različna pravna vprašanja in razmerja med družinskimi člani ter njihove pravice in obveznosti. Osrednji cilj družinskega prava je zagotoviti pravno varstvo in urejanje različnih vidikov družinskega življenja, vključno z zakonskim in zunajzakonskim partnerstvom, starševstvom, vzgojo in varstvom otrok, preživnino, ločitvami, skrbništvom nad otroki in drugimi podobnimi vprašanji. Družinsko pravo se opira na ustavne določbe, zakonodajo in sodno prakso ter vključuje tudi mednarodne konvencije in sporazume, ki se nanašajo na varstvo družinskega življenja in pravic družinskih članov. Med najpogostejša vprašanja in izzive, ki jih obravnava družinsko pravo, spadajo razveza zakonske zveze, delitev premoženja, določitev preživnine, varstvo in vzgoja otrok, preživnina, stiki in starševska skrb.

  • Kaj je postopek razveze zakonske zveze?

Postopek razveze zakonske zveze je pravni postopek, v katerem se obravnavajo različna pravna vprašanja, kot so sporazumi o delitvi premoženja, skrbništvo nad otroki, stiki, preživnina in druga vprašanja, povezana z zaključkom zakonske zveze. 

  • Kako poteka postopek razveze zakonske zveze v Sloveniji? 

Razveza zakonske zveze v Sloveniji lahko poteka sporazumno ali z vložitvijo predloga za razvezo. Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu z zakonskimi določbami in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Če se se zakonca, ki nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, želita razvezati, in se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko sporazum skleneta pred notarjem. Če pa se zakonca o vprašanjih ne moreta sporazumeti, o njih odloči sodišče. 

  • Kako poteka delitev premoženja med zakoncema v postopku razveze zakonske zveze?

Delitev premoženja med zakoncema v postopku razveze zakonske zveze je odvisna, ali sta zakonca sporazumna o delitvi skupnega premoženja. Če sporazuma med zakoncema ni, sodišče razveže zakonsko zvezo brez delitve skupnega premoženja, zaradi česar morata zakonca sprožiti ločen pravdni postopek za ugotovitev višine deleža na skupnem premoženju in o obsegu skupnega premoženja. 

  • Kaj se šteje za skupno premoženje zakoncev v primeru ločitve? 

Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

  • Kako se deli premoženje, ki ga je eden od zakoncev pridobil pred poroko?

Premoženje, ki ga je eden od zakoncev pridobil pred poroko, je lahko izvzeto iz skupnega premoženja in se lahko obravnava kot posebno premoženje tega zakonca. 

  • Kako se deli nepremičnina med zakoncema ob ločitvi? 

Če nepremičnina spada v skupno premoženje zakoncev, velja zakonska domneva, da sta deleža na nepremičnini zakoncev enaka. Zainteresirana stranka mora sprožiti ustrezni pravdni postopek, s katerim zahteva ugotovitev večjega deleža. S tem zakonca pridobita solastniške deleže na nepremičnini, ki se običajno v naravi ne morejo razdeliti. Iz tega razloga se stranke pogosto odločijo za odkup solastniškega deleža drugega solastnika, skupno prodajo nepremičnine ali nenazadnje za uvedbo sodnega postopka za delitev solastnine. 

  • Kakšne so pravice zakoncev glede uporabe skupnega stanovanja ob ločitvi?

Stanovanjsko varstvo ob razvezi je urejeno v 109. členu Družinskega zakonika. Ob razvezi zakonske zveze lahko vsak od zakoncev zahteva, da mu drugi zakonec prepusti v uporabo stanovanje, v katerem skupaj živita ali sta živela, ali del tega stanovanja. Sodišče odloči o prepustitvi stanovanja v uporabo zakoncu, če tako zahtevajo koristi otrok, upoštevajo pa se tudi stanovanjske potrebe zakoncev in njuni upravičeni interesi. Če je ob razvezi le eden od zakoncev lastnik ali imetnik stavbne pravice ali pravice do užitka ali rabe na zemljišču, na katerem je stanovanje, ali je le eden od zakoncev etažni lastnik stanovanja ali upravičenec služnosti stanovanja ali navedene pravice pripadajo enemu izmed zakoncev skupaj s tretjo osebo, sodišče stanovanje v celoti ali delno dodeli v uporabo drugemu zakoncu samo, če ta nima drugega primernega stanovanja in bi zaradi zavrnitve njegovega zahtevka nastal izjemno težak življenjski položaj zanj in za otroke. Sodišče dodeli stanovanje v uporabo le za določen čas, ki je potreben, da se zakonec in otroci vživijo v nov položaj in si uredijo življenjske razmere. Sodišče dodeli stanovanje zakoncu v uporabo za največ šest mesecev. Na predlog zakonca, ki zahteva prepustitev stanovanja v uporabo, sodišče dodelitev stanovanja podaljša še za največ šest mesecev.

  • Kaj se zgodi, če zavezanec ne plačuje preživnine? 

Če zavezanec ne plačuje preživnine, se lahko sproži postopek izterjave preživnine. Postopek lahko sproži upravičenec do preživnine. Najprej se lahko dolžnika opomni na prostovoljno izpolnitev. Če zavezanec kljub opominom ne plačuje preživnine, se sproži ustrezen sodni postopek za izterjavo neplačane preživnine. 

IZVRŠILNO PRAVO

Izvršilno pravo je veja prava, ki predvsem ureja zadnji stadij v postopku uveljavljanja pravic, in sicer izvrševanje pravice. Gre za realizacijo izvršilnih naslovov, kot so izvršljive sodne odločbe in sodne poravnave, izvršljivi notarski zapisi in druga izvršljive odločbe ali listine, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. V praksi to pomeni, da izvršilno pravo omogoča upnikom, da v primeru neizpolnitve obveznosti s strani dolžnika prisilno izterjajo dolgovan znesek ali dosežejo izpolnitev določene nedenarne obveznosti. Izvršilno pravo določa tudi pravila o pravnih sredstvih, ki so na voljo strankam v izvršilnem postopku, postopkovne zahteve za izvršbo ter pravice in obveznosti udeleženih strank, vključno z izvršitelji in sodišči. 

  • Kaj je izvršilni naslov? 

Izvršilni naslov je pravni dokument na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Brez izvršilnega naslova izvršilni postopek ne more biti uvedene. Izvršilni naslovi so izvršljive sodne odločbe in sodne poravnave, izvršljivi notarski zapisi in druga izvršljive odločbe ali listine, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. 

  • Kaj je izvršilni postopek? 

Izvršilni postopek je pravni postopek, ki omogoča upniku izterjavo svoje terjatve od dolžnika, ko slednji ne izpolni svojih obveznosti prostovoljno. Cilj izvršilnega postopka je omogočiti učinkovito izvršbo terjatve upnika na dolžnikovo premoženje. To pomeni, da se upniku omogoči, da s sodno intervencijo doseže poplačilo svoje terjatve iz dolžnikovega premoženja. 

  • Kako začnem izvršilni postopek? 

Izvršilni postopek se začne z vložitvijo ustreznega predloga pri pristojnem sodišču. Najprej mora upnik pridobiti izvršilni naslov, ki je lahko izvršljiva sodna odločba, izvršljiv notarski zapisnik, sodna poravnava ali druga izvršljiva listina, ki dokazuje obstoj in višino dolžnikove obveznosti do upnika. Ko upnik pridobi izvršilni naslov, poda predlog za izvršbo, skupaj z drugimi zahtevanimi dokumenti, s čimer se uvede izvršilni postopek.

  • Kako dolgo traja izvršilni postopek? 

Trajanje izvršilnega postopka je odvisno od več dejavnikov, vključno z naravo terjatve, sodelovanja dolžnika in obsega dolžnikovega premoženja. V povprečju lahko izvršilni postopek traja od nekaj mesecev do nekaj let.

  • Katere vrste premoženja se lahko zasežejo v izvršilnem postopku? 

Odgovor je odvisen od upnikovega predloga s katerimi sredstvi se naj izvršba opravi. V izvršilnem postopku se izvršba najbolj pogosto opravi na dolžnikovih sredstvih na denarnih računih, plači, dolžnikovih nepremičninah, poslovnih deležih ali nepremičninah. 

  • Ali je možna izvršba na skupno premoženje zakoncev? 

Da, izvršba na skupno premoženje zakoncev je mogoča v določenih primerih. Ker je postopek v tem primeru kompleksen in podvržen različnim dejavnikom, je svetovan posvet z odvetnikom. 

  • Kako lahko dolžnik zaščiti svoje premoženje pred izvršbo? 

Dolžnik lahko svoje premoženje zaščiti pred izvršbo na več načinov. Ena od možnosti je pravočasno uveljavljanje ugovorov zoper sklep o izvršbi, če meni, da izvršba ni upravičena ali je bila izvršena v nasprotju z zakonom. Poleg tega lahko dolžnik izkoristi tudi pravico do priglasitve izvzemljivega premoženja, ki ga ni mogoče zaseči v izvršilnem postopku. To premoženje običajno vključuje predmete za osebno rabo, osnovno opremo stanovanja, določene vrste prihrankov in podobno. Dolžnik se lahko prav tako dogovori z upnikom za poravnavo dolga ali predlaga obročno odplačevanje dolga, če mu to omogoča finančna situacija. 

  • Ali lahko izpodbijam sklep o izvršbi? 

Da, dolžnik lahko izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom zoper sklep o izvršbi, če meni, da je sklep o izvršbi neutemeljen. Ugovor je običajno možno vložiti v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi. 

  • Kaj je rubež?

Rubež je izvršilni ukrep, s katerim se premoženje dolžnika, ki je nujno potrebno za izvršbo terjatve, zavaruje za poplačilo upnikove terjatve.